002.455.Idrija

Mestni muzej Idrija, Prelovčeva 9, 5280 Idrija

Javno

Občina Idrija, Mestni trg 1, 5280 Idrija

Strokovna knjižnica Mestnega muzeja Idrija, M-625

Rudnik, Znanje, socialna oskrba

Knjižica manjšega formata v trdi vezavi. Na naslovnici z vzorcem v rumeno-modro-zeleni barvi ni izpisanega naslova. Rob in hrbtišče iz tkanine sta rjave barve, na hrbtišču je izpisan nemški naslov izdaje Dienst-Ordnung. Na notranji naslovnici je na levi strani nemški naslov: Dienst-Ordnung für das Aufsichts- und Arbeiter-Personale der k. k. Berg Direktion Idria, na desni strani pa je slovenska različica: Službeni red za paznike in delalce c. kr. rudniške direkcije v Idriji. Pod naslovoma obeh jezikovnih različic sta izrisana simbola prekrižanih rudarskih kladiv. Pri slovenski naslovnici je čez simbol kladiv odtisnjen pečat habsburškega dvoglavega orla z napisom K. K. BERGDIREKTION IDRIA. Publikacija obsega skupno 67 oštevilčenih strani. Med vmesna poglavja so bili že v izvirniku dodani tudi neoštevilčeni prazni listi, kasneje popisani z rokopisom. Natisnila jo je tiskarna Ig v Ljubljani. Rudarski red obsega 60 členov. Vsebina je razdeljena na tri glavna poglavja: Splošna določila (obseg dela, način dela, kazenske sankcije), Odločbe za paznike in Odločbe glede delavcev.

Dolžina 20,2 cm, širina 14,9 cm, višina 0,9 cm.

Papir, karton.

1882

Cesarsko kraljeva rudniška direkcija v Idriji (Lipold), potrdil pa jo je c. k. Revirni rudniški urad v Ljubljani (Haberer)

Pravna razmerja, ki so urejala dolžnosti in pravice rudarjev v rudarskem sodstvu in rudarstvu, so se zaradi posebnih in nevarnih okoliščin dela znotraj industrijskih panog oblikovala že v visokem srednjem veku. Za rudnik v Idriji so v preteklih stoletjih veljali sledeči rudarski redi: Maksimilijanov (1517), Ferdinandov (1553), Karlov rudarski red za Goriško in Kranjsko (1577), Karlov rudarski red za Idrijo (6. 4. 1580) in Državni rudarski zakon (23. 4. 1854). Tehnološki in družbeni napredek ter politične razmere niso več dopuščali zgolj uradnih razglasov objavljenih v prizivnici. Rudniška uprava v Idriji je zato, od 70. let 19. stoletja dalje, začela izdajati tiskane službene rede za vse delavce rudnika: zaposlene v jami, žgalnici, cinobrarni, pomožnih obratih, administraciji in upravi. Vsebina je obsegala: splošna določila glede oblik zaposlovanja, obsega in načina dela za delavce in paznike ter kazenska določila za primere različnih kršitev. Pravna razmerja med rudarji in državo v mlajših izdajah rudarskega reda izražajo tudi postopno naraščanje socialnih pravic rudarjev.

Knjižica se ohranja, varuje in prezentira kot pomembna dediščina rudarjenja v Idriji z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Vodena je v zbirki knjižničnega gradiva (v analogni in digitalni obliki). Na voljo je za uporabo raziskovalcem in širši zainteresirani javnosti. Mogoče jo je uporabiti za promocijo dediščine živega srebra. Rudarski redi omogočajo vpogled v pravna razmerja, dolžnosti in pravice ter tudi socialni položaj vseh delavce idrijskega Rudnika živega srebra. Zaradi dvojezične izdaje v nemščini in slovenščini rudarski red ponuja tudi zanimiv vpogled v razvoj slovenskega strokovnega rudarskega izrazoslovja.

Cesarsko kraljeva rudniška direkcija v Idriji.

Strokovna knjižnica Mestnega muzeja Idrija.

Knjižica je dobro ohranjena. Dodatni posegi niso potrebni. Varovanje v prostoru je urejeno.

dobro

Redno obdobno vzdrževanje.

- Inventarna knjiga za knjižnico Mestnega muzeja Idrija.

Mestni muzej Idrija

Miha Kosmač

20. 3. 2018

Never