Posoda je služila za pretakanje ali pa natakanje živega srebra pri tehtanju in polnjenju živega srebra v jeklenke. Tehtalec je z zajemalko iz posode dodajal manjkajoče živo srebro, oziroma ga je odvzemal, če ga je bilo v posodi na tehtnici preveč in ga zlival v lončeno posodo. V procesu polnjenja živega srebra v jeklenke so bili sicer glavni pripomočki večja litoželezna posoda, v kateri je bilo shranjeno prečiščeno živo srebro, menzura in tehtnica za tehtanje ter polnjenje.
Sedanja raba
Lončena posoda se ohranja, varuje in prezentira kot pomembna dediščina rudarjenja v Idriji z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Je del rudarske zbirke Mestnega Muzeja Idrija. Mogoče si ga je ogledati v okviru stalne muzejske razstave »Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrija«. Posoda je tudi dokumentirana na fotografiji, ki je postavljena v razstavnem prostoru številka 9 – »Pridobivanje živega srebra in cinobra«. Obenem se jo lahko uporabi za različne oblike promocije dediščine živega srebra.
Prvotna lokacija
Topilnica Rudnika živega srebra Idrija.
Sedanja lokacija
Mestni muzej Idrija, grad Gewerkenegg (razstavni prostor 9).
STANJE OHRANJENOSTI
Zgodovina opravljenih posegov
Na predmetu je bil opravljen konservatorski poseg. Dodatni posegi zato niso potrebni. Varovanje v prostoru je urejeno.
Sedanje stanje
dobro
Potrebni ukrepi
Redno obdobno vzdrževanje.
Dokumentacija
Naslov / zbirka / povezave itd., kjer so dostopne podrobnejše informacije
- Inventarna knjiga Mestnega muzeja Idrija;
- Kavčič, Ivica. Živo srebro: Zgodovina idrijskega žgalništva. Založba Bogataj, Idrija, 2008;
- Giumlia-Mair, Alessandra. Načini žganja rude v Idriji od 16. do 18. stoletja. Idrijski razgledi, 1, 2009, str. 77‒83;
- Zelenc, Anton. Razvoj žgalniških peči pri Rudniku živega srebra Idrija. Muzejski list št. 17, Mestni muzej Idrija, 2008.