002.271.Idrija

Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Bazoviška 2, 5280 Idrija

Javno

Republika Slovenija

/

Rudnik, Topilnica / Topilništvo, žganje rude

Žgalna lončena posoda (retorta) je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz podložke in posode. Zgornji večji del je podolgovate oblike. Na zadnji četrtini opisanega dela je na žgalni posodi oblikovan polkrožni rob (prstan). Od se žgalna posoda nekoliko zoži in lijakasto preide v drugi del, ki ima obliko manjše posode. Posoda je osno simetrične oblike, konična. Na spodnjem delu je premer ožji. Na tem delu pa je nasajena podložka. Rob predložke namreč lepo sede na zgornji rob posode. Žgalna posoda je svetlo rjave barve, vidne pa so sledi saj.

Dolžina 32 cm, širina 10 cm, višina 10 cm.

Lončarska glina

Sredi 16. stoletja – prva polovica 17. stoletja.

Rudnik živega srebra Idrija.

Žganje cinabaritne rude v lončenih posodah je nadgradilo prvotno žganje v kopah. V uporabo je prišlo v 16. stoletju in je v rabi ostalo naslednjih 150 let. Po opisu rudarskega strokovnjaka Georgius Agricola (De re metallica) so okoli 1000 lončenih vrčkov napolnili z zdrobljeno rudo (okoli 1,5 kg). Nato so obrnjen vrč poveznili na drugo lončeno posodo (recipient). Špranjo med obema pa zalepili z glino. Recipient so nato zasuli s peskom ali zemljo. Nad posode, ki so molele iz zemlje, so naložili drva in jih zažgali. Pod vplivom vročine (okoli 600 °C, 12–24 ur) je v zgornjih posodah ruda začela razpadati v živo srebro in žveplene hlape. Po ohladitvi se je metalično živo srebro nabralo v spodnji posodi. Med žganje se je izgubila velika količina živega srebra. Lončene posode, eno niso uporabili več kot trikrat, so med žganjem pogostokrat pokale. V Idriji so jih morali letno imeti na zalogi 50.–60.000.

Žgalna posoda se ohranja, varuje in prezentira kot pomembna dediščina rudarjenja v Idriji z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Obiskovalci si jo lahko ogledajo v okviru stalne muzejske postavitve »Od rude do kapljic živega srebra« v prenovljenem objektu Topilnice Hg. Ta prikazuje pot rude izkopne v idrijskem rudniku, od transportne postaje pri Jožefovem jašku, do klasirnih, drobilnih in žgalnih naprav v Topilnici. Obenem je prikazan razvoj žgalnih peči skozi stoletja, ki oživlja spomin na 500 let napornega dela idrijskih žgalničarjev, ki so iz roda v rod izpopolnjevali načine žganja rude. Jeklenka pa so del prezentacije, ki predstavlja način shranjevanja in tovorjenja živega srebra.

Žgalnice v okolici Idrije (na podlagi ostankov je bilo evidentiranih 20 lokacij).

Topilnica Hg (Od rude do kapljic živega srebra), Arkova 50, 5280 Idrija.

Predmet je ustrezno konserviran. Dodatni posegi niso potrebni. Varovanje v prostoru je urejeno.

dobro

Redno obdobno vzdrževanje.

- Inventarna knjiga CUDHg;
- Kavčič, Ivica. Živo srebro: Zgodovina idrijskega žgalništva. Založba Bogataj, Idrija, 2008;
- Kavčič, Ivica. Proizvodnja živosrebrovih spojin pri idrijskem rudniku skozi stoletja. Idrijski razgledi, 61/2, 2016, str. 60‒76.

Mestni muzej Idrija

Miha Kosmač

12. 3. 2018

Never