002.269.Idrija

Mestni muzej Idrija, Prelovčeva 9, 5280 Idrija

Javno

Občina Idrija, Mestni trg 1, 5280 Idrija

510:IDR;RZ-71–RZ-87, RZ-367, RZ-717

Rudnik, Topilnica / Topilništvo, žganje rude

V zbirko je zajetih 18 žgalnih lončenih posod (retort). Sestavljene so iz dveh delov, in sicer iz podložke in posode. Zgornji večji del imajo podolgovate oblike. Na zadnji četrtini opisanega dela imajo žgalne posode oblikovan polkrožni rob (prstan). Od tu se žgalne posode nekoliko zožijo in lijakasto preidejo v drugi del, ki ima obliko manjše posode. Posode so osno simetrične oblike, koničaste. Na spodnjem delu imajo premer ožji. Na tem delu so nasajene predložke. Rob predložke lepo sede na zgornji rob posode. Žgalne posode so svetlo rjave barve, vidne pa imajo sledi saj. V nekaterih primerih se predložke niso ohranile, so se ohranile le delno, v enem primeru pa so se ohranile v celoti.

18 žgalnih posod različnih dimenzij.

Lončarska glina

Sredi 16. stoletja – prva polovica 17. stoletja.

Rudnik živega srebra Idrija.

Žganje cinabaritne rude v lončenih posodah je nadgradilo prvotno žganje v kopah. V uporabo je prišlo v 16. stoletju in je v rabi ostalo naslednjih 150 let. Po opisu rudarskega strokovnjaka Georgius Agricola (De re metallica) so okoli 1000 lončenih posod napolnili z zdrobljeno rudo (okoli 1,5 kg). Nato so jih obrnili in poveznili na drugo lončeno posodo (recipient). Špranjo med obema posodama so zalepili z glino. Recipient so še zasuli s peskom ali zemljo. Nad posode, ki so molele iz zemlje, so naložili drva in jih zažgali. Pod vplivom vročine (okoli 600°C, 12–24 ur) je v zgornjih posodah ruda začela razpadati v živo srebro in žveplene hlape. Po ohladitvi se je metalično živo srebro nabralo v spodnji posodi. Med žganjem so bile izgube živega srebra velike. Posod niso uporabili več kot trikrat, te so namreč med žganjem pogostokrat pokale. V Idriji so jih letno imeli na zalogi 50.–60.000.

Skupno 18 žgalnih posod se ohranjajo, varujejo in prezentirajo kot pomembna dediščina rudarjenja v Idriji z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Predmeti so del rudarske zbirke Mestnega Muzeja Idrija. V opis je vključenih osemnajst žgalnih posod, ki so po večini v celoti ohranjene. V manjši meri si lahko obiskovalci opisane predmete ogledajo v okviru stalne muzejske razstave, »Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrija«. Ostali pa se po večini nahajajo v depoju in jih je mogoče uporabiti za občasne muzejske razstave. Obenem se lahko uporabijo za različne oblike promocije dediščine živega srebra.

Žgalnice v okolici Idrije (na podlagi ostankov je bilo evidentiranih 20 lokacij).

Mestni muzej Idrija, grad Gewerkenegg (razstavni prostor 9); Mestni muzej Idrija, Depo, Prelovčeva 2.

Predmeti so ustrezno konservirani. Dodatni posegi niso potrebni. Varovanje v prostoru je urejeno.

dobro

Redno obdobno vzdrževanje.

- Inventarna knjiga Mestnega muzeja Idrija;
- Kavčič, Ivica. Živo srebro: Zgodovina idrijskega žgalništva. Založba Bogataj, Idrija, 2008;
- Kavčič, Ivica. Proizvodnja živosrebrovih spojin pri idrijskem rudniku skozi stoletja. Idrijski razgledi, 61/2, 2016, str. 60‒76.

Mestni muzej Idrija

Miha Kosmač

12. 3. 2018

Never