Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Bazoviška ulica 2, 5280 Idrija
Lastništvo
Javno
Lastnik
Republika Slovenija
ID številka / EŠD
/
Klasifikacija dediščine
Rudnik, Transport – druge oblike transporta
Opis
Kratek opis
Samonakladalna lopata EIMCO ima na osnovni jekleni okvir privijačeni obe osi z litoželeznimi kolesi. Spredaj je pozicionirana večja zajemalna žlica, s katero se upravlja prek kontrolnega mehanizma (prek slednjega se upravlja tudi z premikanjem celotne lopate v vse smeri). Mehanizem je umeščena na zunanji strani osrednjega kovinskega ohišja. Le to ima na svoji notranji strani verižni vzvod, ki se vrti v željeni smeri glede na spuščanje ali dvigovanje žlice. Poleg kontrol je na zunanji strani pritrjen nekoliko dvignjen kovinski podest, na katerem je stal upravljalec z lopato in nastavki za cevi, prek kateri je bil dovajan oz. odvajan komprimiran zrak. Na zadnji del lopate je pripet železni obzorni voziček napolnjen z rudo.
Mere
Dolžina 175 cm, širina 71 cm, višina 120 cm; premer koles 35 cm.
Materiali
Jeklo, lito železo, guma, umetna masa.
Datacija
60. leta 20. stoletja.
Avtor / Proizvajalec
EIMCO Mining Machinery Intenational, ZDA
Slikovne priloge
Prvotna raba
Za mehanizirano nakladanje so na sledilnih delih na obzorjih že proti koncu 50. let pričeli z uvajanjem Eimco nakladalne lopate. Za vpeljavo te lopate je bilo potrebno izdelati posebne prenosne kretnice in vrtilne plošče. V šestdesetih letih so pričeli uvajati na odkopih samonakladalne transportne lopate (EIMCO 12B, Scoma). Stroj italijanske izdelave Eimco je omogočil hitrejše nakladanje vedno večjih količin odkopane rude. Deloval je s pomočjo stisnjenega zraka in se je premikal po tirih. Služil je za nakladanje odkopane rude v jamske vozičke. S strojem je lahko upravljal le za-to usposobljen rudar, ki je stal na prirejeni polički montirani ob sam stroj. Prek avtomatskega vzvoda je upravljal lopato, z njo zajel rudo in jo prek stroja vrgel na voziček, ki je napolnjen tehtal okoli 800 kg. Poln voziček je rudar porinil do vrtljive plošče in ga obrnil v željeno smer. Leta 1967 so v idrijskem rudniku uvedli autoloader T2GH na gumijastih kolesih, s čimer je bil v celoti odpravljen problem manevriranja v križišču. Tirnice, kretnice, vrtilne plošče in vozički pa niso bili več potrebni.
Sedanja raba
Jamski prekucni voziček se ohranja, varuje in prezentira kot pomemben spomenik tehniške dediščine rudarjenja v Idriji z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Je del rudarske zbirke CUDHg. Obiskovalci si ga lahko ogledajo v okviru stalne muzejske postavitve Antonijevega rova, in sicer na etaži I/20 odkopnega polja Krópáč. Je del prezentacije, ki predstavlja celostno zgodbo o rudarjenju v Rudniku živega srebra Idrija in s tem povezanim procesom dela ter transportom. Na etaži I/20 odkopnega polja Krópáč so prikazane tri faze odkopavanja v idrijskem rudniku: vrtanje, miniranje in nakladanje z odvozom – s samonakladalno transportno lopato EIMCO, iz začetka 60. let 20. stoletja.