Lahko vrtalno kladivo ima pogon na stisnjen zrak. Sestavljeno je iz ohišja z ročajem, odprtine za vstop stisnjenega zraka - znotraj je krožnikasti ventil, ventila za preusmerjanje zraka in bata. Ob mestu, kjer se vstavi sveder je močna okrogla vzmet. Na ročaju je trikotni reliefni znak (nečitljiv).
Mere
Dolžina 56.5 cm, širina 9 cm, višina 14 cm.
Materiali
Jeklo
Datacija
Sredina 20. stoletja.
Avtor / Proizvajalec
Podatek o proizvajalcu ni znan.
Slikovne priloge
Prvotna raba
Strojno vrtanje so pri idrijskem rudniku uvedli leta 1874. Vrtalno kladivo se je uporabljalo za vrtanje vrtin v trdnejši hribini za odkopavanje rude v Rudniku živega srebra Idrija. V vrtalnem kladivu je bat udarjal v rednih presledkih na sveder z rezilom, kakor kladivo na dleto. Pri hodu nazaj se je bat zavrtel za določen kot, pri čemer se je zavrtel tudi sveder. Ta zasuk je omogočal postopno udarjanje rezila na vso površino vrtine. Na odkopu sta kopač in pomožni kopač v kamnino zavrtala luknje. Odprtine sta nato napolnili s smodnikom, kasneje z dinamitom in zapolnili z glinastimi svaljki. Pri vrtanju se je sproščalo veliko finega prahu, ki se je usedal v pljuča rudarjev in povzročal bolezen silikozo. V 60. letih 20. stoletja so pri vrtanju pričeli uporabljati t. i. mokri postopek vrtanja. Z uporabo vode pri vrtanju pa se je količina prahu zmanjševala. V 60. letih je v jami na enkrat delovalo 75 vrtalnih strojev na veliki izmeni, oziroma 65 na mali, ter 15 odkopnih vrtalnih strojev. Med letoma 1967 in 1980 so izdelali povprečno tudi do 9.000 m vrtin in 8.000 metrov rovov letno.
Sedanja raba
Vrtalno kladivo se ohranja, varuje in prezentira kot pomembna dediščina rudarjenja v Idriji z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Shranjeno je v depoju Mestnega muzeja Idrija. Mogoče ga je uporabiti za občasne muzejske razstave ali pa za različne oblike promocije dediščine živega srebra.