Težko vrtalno kladivo ima pogon na stisnjen zrak. Sestavljen je iz ohišja z ročajem, odprtine za vstop stisnjenega zraka - znotraj je krožnikasti ventil, ventila za preusmerjanje zraka in bata. Kladivo ima vpenjalno glavo za šestrobi sveder (s = 24 mm) ter nosilec za vpetje na pnevmatsko podporno nogo. Na ohišju je oznaka ŽELEZARNA RAVNE, logotip železarne in RK 21 No. 0199, pod ročajem pa dvakrat oznaka 22 : 4D.
Mere
Dolžina 64,5 cm, širina 41,5 cm, višina 12,5 cm.
Materiali
Jeklo
Datacija
Prva polovica 20. stoletja.
Avtor / Proizvajalec
Železarna Ravne, Ravne na Koroškem.
Slikovne priloge
Prvotna raba
Strojno vrtanje so pri idrijskem rudniku uvedli leta 1874. Vrtalno kladivo se je uporabljalo za vrtanje vrtin v trdnejši hribini za odkopavanje rude v Rudniku živega srebra Idrija. Leta 1914 se je rudniška uprava odločila za postavitev kompresorske postaje na IV. obzorju (183 m pod površjem), ki je med drugim oskrbovala 15 vrtalnih strojev na stisnjen zrak. V vrtalnem kladivu je bat udarjal v rednih presledkih na sveder z rezilom, kakor kladivo na dleto. Pri hodu nazaj se je bat zavrtel za določen kot, pri čemer se je zavrtel tudi sveder. Ta zasuk je omogočal postopno udarjanje rezila na vso površino vrtine. Na odkopu sta kopač in pomožni kopač v kamnino zavrtala luknje. Odprtine sta nato napolnili s smodnikom, kasneje z dinamitom in zapolnili z glinastimi svaljki. Pri vrtanju se je sproščalo veliko finega prahu, ki se je usedal v pljuča rudarjev in povzročal bolezen silikozo.
Sedanja raba
Vrtalno kladivo se ohranja, varuje in prezentira kot pomembna dediščina rudarjenja v Idriji z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Shranjeno je v depoju Mestnega muzeja Idrija. Mogoče ga je uporabiti za občasne muzejske razstave ali pa za različne oblike promocije dediščine živega srebra.