Manjše in bolj pripravno, srednje težko vrtalno kladivo ima pogon na stisnjen zrak. Sestavljen je iz ohišja z ročajem prevlečenim z gumo, odprtino za vstop stisnjenega zraka, znotraj je krožnikasti ventil, ventil za preusmerjanje zraka in bat. Kladivo ima vpenjalno glavo za šestrobi sveder (s = 27 mm). Na njem so sledeče označevalne oznake: na ohišju Ingersoll Rand A1J A35 607044 Made in USA; na ohišju dovodne cevi za stisnjen zrak 3/7D.
Mere
Dolžina 51,5 cm, širina 21 cm, višina 16 cm.
Materiali
Prva polovica 20. stoletja.
Datacija
Prva polovica 20. stoletja.
Avtor / Proizvajalec
Ingersoll Rand, ZDA.
Slikovne priloge
Prvotna raba
Strojno vrtanje so pri idrijskem rudniku uvedli leta 1874. Vrtalno kladivo se je uporabljalo za vrtanje vrtin v trdnejši hribini za odkopavanje rude v Rudniku živega srebra Idrija. Leta 1914 se je rudniška uprava odločila za postavitev kompresorske postaje na IV. obzorju (183 m pod površjem), ki je med drugim oskrbovala 15 vrtalnih strojev na stisnjen zrak. V vrtalnem kladivu je bat udarjal v rednih presledkih na sveder z rezilom, kakor kladivo na dleto. Pri hodu nazaj se je bat zavrtel za določen kot, pri čemer se je zavrtel tudi sveder. Ta zasuk je omogočal postopno udarjanje rezila na vso površino vrtine. Na odkopu sta kopač in pomožni kopač v kamnino zavrtala luknje. Odprtine sta nato napolnili s smodnikom, kasneje z dinamitom in zapolnili z glinastimi svaljki. Pri vrtanju se je sproščalo veliko finega prahu, ki se je usedal v pljuča rudarjev in povzročal bolezen silikozo.
Sedanja raba
Vrtalno kladivo se ohranja, varuje in prezentira kot pomembna dediščina rudarjenja v Idriji z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Shranjeno je v depoju Mestnega muzeja Idrija. Mogoče ga je uporabiti za občasne muzejske razstave ali pa za različne oblike promocije dediščine živega srebra.