Zbirka 30 vrtalnih kladiv zajema predmete s pogonom na stisnjen zrak. Kladiva so sestavljen iz ohišja z ročajem (pri nekaterih tudi prevlečen z gumo), odprtine za vstop stisnjenega zraka - znotraj je krožnikasti ventil, ventila za preusmerjanje zraka in bata. Predvsem pri večjih kladivih se je ohranila tudi podporna noga. Glede na težo lahko vrtalna kladiva razdelimo na: lahka - do 18 kg, srednje težka - med 18 in 27 kg, težka - med 27 do 100 kg. Razlike med posameznimi modeli vrtalnih kladiv so tudi glede na čas nastanka in zmogljivostjo kladiva – s čimer lahko ugotavljamo tudi stopnjo razvoja idrijskega rudnika v določenem času ter v vpenjalnih glavah in s tem tudi v premeru svedra.
Mere
30 vrtalnih kladiv različnih dimenzij.
Materiali
Jeklo, guma.
Datacija
Konec 19. stoletja.
Avtor / Proizvajalec
Različni modeli proizvajalcev: Flottmann; Ravne; Ingersol – Rand; Westfalia; Shank Length Holman; Climax; Chicago Pneumatic, Tampella.
Slikovne priloge
Prvotna raba
Strojno vrtanje so pri idrijskem rudniku uvedli leta 1874. Vrtalna kladiva so uporabljali za vrtanje vrtin v trdnejši hribini za odkopavanje rude v Rudniku živega srebra Idrija. V vrtalnem kladivu je bat udarjal v rednih presledkih na sveder z rezilom, kakor kladivo na dleto. Pri hodu nazaj se je bat zavrtel za določen kot, pri čemer se je zavrtel tudi sveder. Ta zasuk je omogočal postopno udarjanje rezila na vso površino vrtine. Leta 1914 se je rudniška uprava odločila za postavitev kompresorske postaje na IV. obzorju (183 m pod površjem), ki je med drugim oskrbovala 15 vrtalnih strojev na stisnjen zrak. Pri vrtanju se je sproščalo veliko finega prahu, ki se je usedal v pljuča rudarjev in povzročal bolezen silikozo. V 60. letih 20. stoletja so pri vrtanju pričeli uporabljati t. i. mokri postopek vrtanja. Z uporabo vode pri vrtanju pa se je količina prahu zmanjševala. V 60. letih je v jami na enkrat delovalo 75 vrtalnih strojev na veliki izmeni, oziroma 65 na mali, ter 15 odkopnih vrtalnih strojev. Med letoma 1967 in 1980 so izdelali povprečno tudi do 9.000 m vrtin in 8.000 metrov rovov letno.
Sedanja raba
Zbirka 30 vrtalnih strojev, se ohranja, varuje in prezentira kot pomembna dediščina rudarjenja v Idriji z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. So del rudarske zbirke Mestnega muzeja Idrija. Ohranjeni so primerki lahkih, srednje težkih in težkih strojev s pogonom na stisnjen zrak. Med njimi je nekaj izjemnih primerkov, ko na primer srednje težko vrtalno kladivo Flottmann iz leta 1914 (RZ-415). Po večini so na voljo za ogled obiskovalcem, v okviru stalne razstave Mestnega muzeja Idrija, »Pet stoletij Rudnika živega srebra in mesta Idrija«. Nekateri od njih pa so shranjeni v depoju in jih je mogoče uporabiti za občasne razstave. Vse vrtalne stroje je mogoče uporabiti za različne oblike promocije dediščine živega srebra.
Prvotna lokacija
Rudnik živega srebra Idrija.
Sedanja lokacija
Mestni muzej Idrija, grad Gewerkenegg (razstavni prostor 1); Depo Prelovčeva 2.
STANJE OHRANJENOSTI
Zgodovina opravljenih posegov
Vsi vrtalni stroji so ustrezno konservirani. Več kot polovica vrtalnih strojev je ohranjenih v celoti z vsemi deli, pri ostalih pa nekateri manjši sestavni deli manjkajo. Dodatni posegi niso potrebni. Varovanje v prostoru je urejeno.
Sedanje stanje
dobro
Potrebni ukrepi
Redno obdobno vzdrževanje.
Dokumentacija
Naslov / zbirka / povezave itd., kjer so dostopne podrobnejše informacije