Dvohitrostni vitel na ročni pogon ima na osnovni jekleni plošči pritrjena dva stranska nosilca, v katerih so nameščene gredi ročic, prestav in bobna. Na ročično gred se lahko namesti eno ali dve ročici. Pri opisanem vitlu sta ročici zamaknjeni za 180 stopinj. Število zob manjšega zobnika je 12, večjega pa 54. S tema zobnikoma hkrati ubira tudi manjši zobnik na predležni gredi (število zob je 12), na kateri je nameščen zapirnik z 10 zobmi. Manjši zobnik na ročični gredi ima 12 zob, večji na predležni gredi pa 54. Na drugi strani gredi je spet manjši zobnik z 12 zobmi, ki ubira z večjim zobnikom s 54 zobmi in prenaša vrtenje na boben. Zaradi majhne sile v vrvi je vrvni boben gladek, brez navoj
Mere
Dolžina 126 cm, širina 192 cm, višina 115,5 cm.
Materiali
Litoželezo, jeklo.
Datacija
Konec 19. stoletja
Avtor / Proizvajalec
Podatek o proizvajalcu ni znan
Slikovne priloge
Prvotna raba
Vitel se je uporabljal za dviganje in spuščanje bremen v jami idrijskega rudnika. Prestavi sta omogočali, da so lažja bremena dvigali hitreje in težja počasneje. Pri dviganju lažjih bremen se je vrtenje z ročične gredi prek para zobnikov prenašalo neposredno na vrvni boben. Zapirnik na predležni gredi je omogočal držanje bremena na določeni višini, v kolikor se je prenehalo z vrtenjem ročice. Za dviganje težjih bremen je bilo potrebno z ročične gredi odmakniti nastavek in ročično gred premakniti v aksialni smeri, nastavek pa namestiti med dva obroča, da se ročična gred med obratovanjem ni mogla premakniti. Po pričevanjih so opisani vitel še v 70. letih 20. stoletja uporabljali za vlečenje peska iz reke Idrijce v Strugu. Rabili pa so ga tudi pri zamenjavi vrvi žičnice za transport rude. Po koncu uporabe je bil vitel deponiran v topilnici pod rotacijskimi pečmi.
Sedanja raba
Ročni vitel se ohranja, varuje in prezentira kot pomemben spomenik tehniške dediščine rudarjenja v Idriji z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Opisana naprava je usposobljena za delovanje. Je del zbirke »Rudniški stroji in naprave« Mestnega muzeja Idrija. Ta prikazuje srednjeevropsko strojegradnjo ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Zbirka zajema restavrirane rudniške stroje in naprave, orodja in opremo, ki so bili potrebni za delo v jami in v zunanjih obratih. Iz tega razloga predstavlja tehniško dediščino, močno presega okvir Rudnika živega srebra Idrija in ima zato večji, svetovni pomen.
Prvotna lokacija
Jama Rudnika živega srebra Idrija.
Sedanja lokacija
Stavba jaška Frančiške (zgornji razstavni prostor).
STANJE OHRANJENOSTI
Zgodovina opravljenih posegov
Ročni vitel je bil med letoma 1990 in 1992 restavriran. Bil je v celoti razstavljen, površine posameznih delov so bile očiščene s peskanjem, ponovno sestavljen in barvan temeljno ter pokrivno.Dodatni posegi niso potrebni. Varovanje v prostoru je urejeno.
Sedanje stanje
dobro
Potrebni ukrepi
Redno obdobno vzdrževanje
Dokumentacija
Naslov / zbirka / povezave itd., kjer so dostopne podrobnejše informacije
- Inventarna knjiga Mestnega muzeja Idrija;
- Zelenc, Anton. In vendar se giblje: katalog rudniških strojev in naprav. Idrija, Mestni muzej Idrija, 2001;
- Zelenc, Anton. Idrija municipal museum: restored mine machines and devices of the Idrija mercury mine. Patrimoine de l´industrie, 2004, str. 17–19.