Vertikalni dvovaljni dvostopenjski stabilni kompresor za transport in stiskanje plinov ter par, je sestavljen iz vztrajnika, kolenaste gredi, ojnice, bata in valja, sesalnega in tlačnega cevovoda ter zračnega zbiralnika (volumen 12 m3). Maksimalni tlak kompresorja v funkciji je 8,1 bar (8 atm), dejanski 7,09 bar (7 atm), kapaciteta pa 12 m3/min vsesanega zraka. Število vrtljajev pa je 250 vrt/min. Trifazni elektromotor ima sledeče karakteristike: moč 74,57 kW (100 HP), število vrtljajev 980 vrt/min, napetost 2500 V, frekvenca 50 Hz, tok 20,8 A.
Mere
Dolžina 203,5 cm, širina 230 cm, višina 279 cm.
Materiali
Litoželezo, medenina, steklo, jeklo.
Datacija
1917
Avtor / Proizvajalec
Breitfeld, Danek & Co. Prag.
Slikovne priloge
Prvotna raba
Opisani kompresor je poganjal trifazni elektromotor, ki ga je leta 1917 izdelala tovarna Bartelmus – Donat. Pomemben je zato, ker je bil sploh prvi, ki ni imel več parnega pogona. Hkrati je pomenil začetek uvajanja stisnjenega zraka za pogon vrtalnih kladiv v jami. V sklopu modernizacije leta 1914, se je rudniška uprava odločila za postavitev kompresorske postaje na IV. obzorju (183 m pod površjem) severozahodne jame. Ta postaja je oskrbovala 15 vrtalnih strojev na komprimiran zrak. V posebnem prostoru sta bila nameščena opisani kompresor s pogonskim elektromotorjem in zračni zbiralnik. Zaradi negospodarnosti so opisani kompresor ga leta 1961 odpisali. Nato je bil vse do spomladi leta 1990 razstavljen na grajskem dvorišču.
Sedanja raba
Opisani kompresor se ohranja, varuje in prezentira kot pomemben spomenik tehniške dediščine rudarjenja v Idriji z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Je del zbirke »Rudniški stroji in naprave« Mestnega muzeja Idrija. Skupaj z ostalimi kompresorji iz obdobja Avstrije, ki so že razstavljeni v stavbi jaška Frančiške, zaznamuje obdobje posodobitve tehnološkega procesa pridobivanja živega srebra v idrijskem rudniku. Obenem predstavlja tehnološki razvoj prvih kompresorjev, ki niso imeli več parnega pogona. Kompresor je zgledno restavriran, vsi bati imajo batne obročke, tako da se z vrtenjem vztrajnika pokaže princip delovanja. Vrtenje kolenaste gredi, ki je razstavljena in gibanje ojnic obiskovalci opazujejo skozi steklo, ki je nameščeno namesto manjkajočega jeklenega pokrova.
Prvotna lokacija
Rudniška kompresorska postaja.
Sedanja lokacija
Stavba jaška Frančiške (razstavni prostor 1).
STANJE OHRANJENOSTI
Zgodovina opravljenih posegov
Kompresor je bil med letoma 1990 in 1992 restavriran. Bil je v celoti razstavljen, površine posameznih delov so bile očiščene s peskanjem, ponovno sestavljen in barvan temeljno ter pokrivno. Luči in električno napeljavo je montiral Ivan Ogrič, električar Rudnika živega srebra Idrija. Zračni zbiralnik ni originalen iz leta 1917. Dodatni posegi niso potrebni. Varovanje v prostoru je urejeno.
Sedanje stanje
dobro
Potrebni ukrepi
Redno obdobno vzdrževanje.
Dokumentacija
Naslov / zbirka / povezave itd., kjer so dostopne podrobnejše informacije
- Inventarna knjiga Mestnega muzeja Idrija;
- Zelenc, Anton. In vendar se giblje: katalog rudniških strojev in naprav. Idrija, Mestni muzej Idrija, 2001;
- Zelenc, Anton. Restavrirani stroji in naprave Rudnika živega srebra Idrija, Ruda, revija Združenja za ohranjanje rudarske dediščine Slovenije, 1-2/2013, str. 16–20;
- Zelenc, Anton. Idrija municipal museum: restored mine machines and devices of the Idrija mercury mine. Patrimoine de l´industrie, 2004, str. 17–19.