Ime predmeta 1
GRAD GEWERKENEGG
Ime predmeta 2
/
ID številka / EŠD
002.80.Idrija
Upravljavec
Mestni Muzej Idrija, Prelovčeva 9, 5280 Idrija
Lastništvo
Javno
Lastnik
Občina Idrija, Mestni trg 1, 5280 Idrija
ID številka / EŠD
EŠD 183
Klasifikacija dediščine
Rudnik, Stavbna dediščina – druge vrste stavbne dediščine

Opis

Kratek opis
Grad so zgradili na mestu, kjer je prvotno stala kapela sv. Ahaca, in sicer ob manjši soteski, ki mu je nudila naravo zaščito iz južne in zahodne strani. S severne strani so grad zavarovali z globokim umetnim jarkom in dvižnim mostom. Renesančni grajski kompleks s tremi okroglimi vogalnimi stolpi in čelnim stolpom, je sredi 18. stoletja doživel baročno predelavo. Takrat so uredili notranje arkadno dvorišče in ga poslikali z dekorativnimi freskami. Današnjo podobo je dobil v prvi polovici 90. let 20. stoletja.
Mere
Površina 1.955 m2, višina 16,7 m.
Materiali
Kamen, opeka, beton, les.
Datacija
1522 do 1533, kasneje dograjen, večkrat predelan.
Avtor / Proizvajalec
Rudnik živega srebra Idrija
Slikovne priloge
Prvotna raba
Grad Gewerkenegg (= rudniški grad) je bil zgrajen kot upravna stavba Rudnika živega srebra Idrija in skladišče za živo srebro ter cinober. V začetku 16. stoletja (in do podržavljenja leta 1575) je svoj delež v idrijskem rudniku imela tudi Ahacijeva družba rudarskih podjetnikov, v kateri je bila močno zastopana nemška plemiška družina Egg. Iz tega obdobja izvira tudi ime gradu Gewerkenegg. Vse do izgradnje rudniškega magazina (1769) je bilo na gradu tudi skladišče za žito in druge življenske potrebščine za rudarje. Sredi 19. stoletja so bili v grajskem kompleksu poleg uprave, nameščeni tudi različni uradi idrijskega gospostva, šole, stanovanja, nekaj časa pa tudi zapor. Po letu 1940 je rudniška uprava umaknila svoj sedež iz gradu. Med 2. svetovno vojno je bil na gradu sedež italijanskega vojaškega poveljstva za Idrijo. Med 6. in 14. marcem, leta 1945 je bil grad med angleškim reketiranjem precej poškodovan. Zgradbo so obnovili in jo še do leta 1949 uporabljali za potrebe sodišča. Od leta 1954 ima v njem sedež Mestni muzej Idrija.
Sedanja raba
Objekt se ohranja, varuje in prezentira kot pomemben spomenik dediščine rudarjenja v Idriji z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Na gradu je sedež Mestnega muzeja Idrija in Glasbene šole Idrija. Muzej skrbi za zbiranje, ohranjanje ter predstavljanje bogatega gradiva premične kulturne dediščine. V muzeju so na 1.800 m2 na ogled razstave, ki pričajo o tehnični in kulturni preteklosti mesta s poudarkom na rudniški dediščini in dediščini čipkarstva. Muzej je leta 1997 za stalno razstavo Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije, s strani Evropskega muzejskega foruma prejel nagrado fundacije Luigi Micheletti za najboljši evropski muzej tehniške dediščine. Hkrati vseskozi izvaja tudi pedagoško – andragoško dejavnost. Dvorišče gradu je namenjeno poletnim prireditvam na prostem.
Prvotna lokacija
2357 Idrija – mesto, št. parcele 1402 (del), 1403 (št. stavbe 578).
Sedanja lokacija
Ni spremembe

STANJE OHRANJENOSTI

Zgodovina opravljenih posegov
Grad se je sistematično obnavljal od leta 1988 dalje, zadnji posegi so bili izvedeni v letu 2017. Stavba je statično sanirana. Leta 1990 so na vzhodni in južni fasadi na nivoju 1. in 2. nadstropja odprli 200 let zazidane arkade, sanirali vse štiri notranje dvoriščne fasede in jih ponovno poslikali v fresco tehniki;
- 2007: v celoti je bila prekrita streha;
- 2009: obnova zunanje fasade.
Sedanje stanje
dobro
Potrebni ukrepi
Izvajanje rednih vzdrževalnih del po programu, vključno z izvajanjem nadzora stanja ter ohranjanjem, varovanjem in prezentacijo dediščine.

Dokumentacija

Naslov / zbirka / povezave itd., kjer so dostopne podrobnejše informacije
- Register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije;
- Konservatorski program ZVNKD Gorica iz leta 1988;
- Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena. Uradni list RS, št. 66/01, 55/02, 16/08;
Izpolnjevalec
Mestni muzej Idrija
Izpolnjeval je
Miha Kosmač
Datum objave
2. 3. 2018
Datum urejanja
Never