Končna postaja tovorne žičnice sestoji iz nosilnih okvirjev, nadprostora za uteži nosilnih vrvi, pod prostora za utež vlečne vrvi in sprejemnih bunkerjev. Postaja je pokrita z lahko valovito kritino na lesenih legah. Prednji del je postaje je odprt, zadnji del, kjer se nahajajo bunkerji pa obzidan z zidovi. En bunker je pokrit s kaljenim steklom, pod slednjim pa je vidna presipna mreža iz litega železa. Druga dva bunkerja sta zaprta z leseno pregrado.
Mere
Materiali
Armiran-beton, les, kaljeno steklo, lito železo
Datacija
Avtor / Proizvajalec
1957
Slikovne priloge
Prvotna raba
Končna postaja tovorne žičnice je bila v času delovanja del večjega sistema za transport rude. Zgrajena je bila leta 1957 in je delovala do leta 1977. Žičnica, katere začetni del je bil v nakladalni postaji Jožefovega jaška, je bila speljana čez mesto v dolžini 1100 m vse do končne postaje na območju topilniških obratov. Zmogljivost žičnice je bila do 50 ton rude/uro. Vsako minuto je v klasirnico prispel vagon z 800 kg rude, ki ga je prestregel za to usposobljen delavec. Nato je vsebino rude stresel v zato namenjene sprejemne bunkerje. Od tod pa je bila ruda regulirano usmerjena na drobilno pripravo.
Sedanja raba
Končna postaja tovorne žičnice ohranja, varuje in prezentira, kot pomembna nepremična dediščina rudarjenja v Idriji, z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Obiskovalci si jo lahko ogledajo v sklopu stalne razstave „Od rude do kapljic živega srebra“. Znotraj razstave končna postaja tovorne žičnice prikazuje način transporta in razvrščanja rude za potrebe žgalnega procesa. Obenem si lahko obiskovalci v tem delu pogledajo tudi izsek iz dokumentarnega filma »Odsevi srebrnega časa«, ki predstavlja tehnološko napreden proces odkopa in žganja rude ter življenje idrijskih rudarjev, v začetku 70. let 20. stoletja. Objekti in stroji na območju topilnice imajo veliko zgodovinsko vrednost. To območje namreč predstavlja končno stopnjo razvoja v 500-letni zgodovini rudarjenja in tradicije žgalništva, saj so njene naprave in objekti delovali vse do zaprtja rudnika.
Prvotna lokacija
Topilnica Rudnika živega srebra Idrija
Sedanja lokacija
Ni spremembe
STANJE OHRANJENOSTI
Zgodovina opravljenih posegov
2017: Končna postaja tovorne žičnice je bila obnovljena v sklopu prve faze ureditve celotnega kompleksa topilnice in oživitev dejavnosti v njem.
Sedanje stanje
dobro
Potrebni ukrepi
Izvajanje rednih vzdrževalnih del po programu, vključno z izvajanjem nadzora stanja ter ohranjanjem, varovanjem in prezentacijo dediščine.
Dokumentacija
Naslov / zbirka / povezave itd., kjer so dostopne podrobnejše informacije
- Inventarna knjiga CUDHg;
- Register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije;
- Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena. Uradni list RS, št. 66/01, 55/02, 16/08;