ANTONIJEV ROV (DEL 9: ETAŽA I/17 ODKOPNEGA POLJA KROPÁČ)
Ime predmeta 2
/
ID številka / EŠD
002.70.Idrija
Upravljavec
Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Bazoviška 2, 5280 Idrija
Lastništvo
Javno
Lastnik
Republika Slovenija
ID številka / EŠD
EŠD 4826
Klasifikacija dediščine
Rudnik, Razvoj novih tehnologij in potencialov
Opis
Kratek opis
Etaža je sistem rovov in odkopov na isti višini med dvema obzorjema. Etažo I/17 odkopnega polja Kropáč sestavljajo: povezovalno-sledilni rov, sipka Kavčič I/17– I/13, slepi jašek št. 20, sipka Jeklenka I/17-I/15, del etaže I/17 pa je za obiskovalce neprehoden. Za povezavo etaže 1/17 z Attemsovim vpadnikom so del proge izdelali na novo. Ker so rovi izkopani v geomehansko različno trdnih kamninah so zato uporabljene različne vrste podporij. Etaža I/17 je podprta s značilno leseno pravokotno podgradnjo, kjer pa so pritiski najmočnejši pa se uporablja zahtevna poligonska (trapezna) podgradnja. V trdnejših kamninah so rovi nepodprti. Na etažah Kropáč in Ziljska so odkopavali bogato cinabaritno rudo v skonca plasteh.
Mere
Dolžina na karti 192 m. Dolžina nepodprtih rovov 29,70 m.
Materiali
Kamnina, les
Datacija
1508
Avtor / Proizvajalec
Rudnik živega srebra Idrija
Slikovne priloge
Prvotna raba
Etaža I/17 je del večjega orudenega območja rudnega telesa imenovanih Kropáč-Ziljska. V tem delu idrijskega rudnika so odkopavali z živim srebrom bogate sedimentne kamnine imenovane skonca plasti, cinabaritne rude in rude bogate s samorodnim živim srebrom (še zlasti karbonski skrilavec). Pas rudonosnih skonca plasti je bil širok od nekaj metrov do 30 metrov. Odkopavanje je potekalo od spodaj-navgor. Učinkovitejše odkopavanje rude na etaži Kropáč I/17 (in v rudnih telesih Kropáč in Ziljska na sploh) so omogočile številne tehnične novosti. Te so se postopoma uvajale od 60. let 20. stoletja dalje. V tem času so med drugim uporabo stisnjen zrak za pogon strojev (prvotno za vrtanje) razširili še na proces nakladanja ruda in na pihan zasip rovov. V tem obdobju v idrijskem rudniku uvedejo mokro vrtanje in novo metodo vrtanja s »povratno izplako« - posebno tehnologijo vrtanja na jedro v izredno slabih hribinskih razmerah. Uvedeno je bilo tudi globinsko raziskovalno vrtanje in s tem lažje raziskovanje rudnih teles.
Sedanja raba
Etaža I/17 odkopnega polja Kropáč se ohranja, varuje in prezentira kot pomemben spomenik dediščine rudarjenja v Idriji z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Ker so rovi izkopani v geomehansko različno trdnih kamninah so na etaži uporabljene različne vrste podgradenj. Na delu, kjer so pritiski najmočnejši, se uporablja zahtevna poligonska podgradnja. Muzejska postavitev na tem delu med drugim prikazuje pomen raziskovalnega vrtanja (vrtalni stroj, način postavitve in opremo uporabljeno pri vrtanju); sipko Jeklenko, ki je povezovala etaži I/17 – I/15 in je služila za vsipanje rude; jekleni obzorni voziček (hund); izsipnik - služil za vsipanje rude v jamski voziček iz slepega jaška; prečno etažno odkopno metodo od zgoraj navzdol; zaščito delavcev pri pridobivanju karbonskega skrilavca s samorodnim Hg, prostor za shranjevanje razstreliva itd. Na etaži občasno potekajo tudi kulturne prireditve.
Prvotna lokacija
Etaža I/17 odkopnega polja Kropáč leži 22 m pod nivojem Antonijevega rova (330 m nmv).
Sedanja lokacija
Ni spremembe
STANJE OHRANJENOSTI
Zgodovina opravljenih posegov
- 1995 je bil na novo narejen odsek med s. j. Kavčič in Attemsovim vpadnikom (cca. 50 m);
- redno vzdrževanje podporij.
Sedanje stanje
dobro
Potrebni ukrepi
Izvajanje rednih vzdrževalnih del po programu, vključno z izvajanjem nadzora stanja ter ohranjanjem, varovanjem in prezentacijo dediščine.
Dokumentacija
Naslov / zbirka / povezave itd., kjer so dostopne podrobnejše informacije
- Register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije;
- Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena. Uradni list RS, št. 66/01, 55/02, 16/08;
- ZVKDS Restavratorski center. Konservatorski načrt Idrija - Antonijev rov. Ljubljana, Idrija, 2010;
- Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10 in 23/15);
- Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo. Izhodišča za program celovitega varstva kulturne dediščine in naravnih vrednot, povezanih z idrijskim rudiščem. Idrija, 2010.