Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Bazoviška 2, 5280 Idrija
Lastništvo
Javno
Lastnik
Republika Slovenija
ID številka / EŠD
EŠD 4826
Klasifikacija dediščine
Rudnik, Razvoj novih tehnologij in potencialov
Opis
Kratek opis
Anotnijev rov je eden najstarejših ohranjenih rovov idrijskega rudnika. V njem so rudarili v začetku 16. stoletja. Dolg je skoraj 300 m. Po njem dostopamo do kapelice Sv. trojice, do jaška št. 20 in Atemsovega vpadnika. V prerezu je ovalne oblike in obzidan, prvotno pa je bil podprt z leseno podgradnjo. Tla so obdelana z betonom. V vhodnem rovu ni tirnic.
Mere
Leži na nadmorski višini 330 m; dolžina rova od vhoda do jaška št. 20 je 292 m. Presek rova meri: 180 cm (v ožjem delu pa sta preseka 120 in 135 cm).
Materiali
Kamen, malta, beton.
Datacija
1500
Avtor / Proizvajalec
Rudnik živega srebra Idrija
Slikovne priloge
Prvotna raba
Anotnijev rov, prvotno imenovan »vhodni rov« oz. »Der Einfahrt Stollen«, so odprli v samih začetkih rudarjenja v Idriji leta 1500. Predstavljal je komunikacijsko pot med zunanjim svetom in podzemljem. V celotni dolžini je izkopan v karbonskem skrilavcu. Glede na majhno količino orudenih plasti na tem nivoju so sledili orudenim skonca plastem v globino. Skrilavec je geomehansko zelo slabo nosilna hribina in zahteva stalno podprtje rovov. Zato so po letu 1766 rov obzidali in obokali z debelimi apnenčevimi bloki in malto. Po tem posegu je uspešno kljuboval vsem pritiskom. V istem času so ga tudi preimenovali v »vhodni rov sv. Antona« (St. Antonij Einfahrt Stollen), po zavetniku rudarjev sv. Antonu Padovanskem.
Sedanja raba
Objekt se ohranjanja, varuje in prezentira kot pomembna dediščine rudarjenja v Idriji z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Na območju Antonijevega rova je urejena muzejska predstavitev zgodovine rudarjenja, ohranjenih pa je tudi 9 geoloških profilov izrednega pomena. Obenem ima funkcijo prezračevalnega rova in v primeru izrednih dogodkov bežne poti rudarjev in obiskovalcev. V sklopu muzejske prezentacije je predstavljen način rudarjenja v idrijski jami, orodje (špica, šlenger, rejštnga, pek, krutca, trigl) in oprema, ki so jo uporabljali zlasti v začetni fazi rudarjenja. Nazorno je tako prikazan ročen odkop in transport rude, pri čemer pridejo do izraza težavni delovni pogoji idrijskih rudarjev. Predstavljena so tudi različna podporja (jekleno TH, leseno pravokotno, kamnito in betonsko).
Prvotna lokacija
2357 Idrija – mesto, št. parcele 1461/3
Sedanja lokacija
Ni spremembe
STANJE OHRANJENOSTI
Zgodovina opravljenih posegov
- 1994: muzejska prezentacija;
- 1994: poškodovano kamnito pozidavo rova je bila nadomeščena z jeklenim TH podporjem. Prostor
med TH loki so zapolnili s hrastovimi deskami.
- 2005: nadgradnja muzejske prezentacije;
- 2006–2007: strohnele deske so nadomestili z betonsko oblogo. Zaradi kondenza in posledično blatnih in spolzkih tal, so uredili betonski tlak;
- redno vzdrževanje podporij.
Sedanje stanje
dobro
Potrebni ukrepi
Izvajanje rednih vzdrževalnih del po programu ZVKDS in CUDHg, vključno z izvajanjem nadzora stanja ter ohranjanjem, varovanjem in prezentacijo dediščine.
Dokumentacija
Naslov / zbirka / povezave itd., kjer so dostopne podrobnejše informacije
- Register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije;
- Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena. Uradni list RS, št. 66/01, 55/02, 16/08;
- ZVKDS Restavratorski center. Konservatorski načrt Idrija - Antonijev rov. Ljubljana, Idrija, 2010;
- Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10 in 23/15);
- Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo. Izhodišča za program celovitega varstva kulturne dediščine in naravnih vrednot, povezanih z idrijskim rudiščem. Idrija, 2010;
- Rudnik živega srebra Idrija. Rudarski projekt: Ureditev dostopa do j. št. 11 - Antonijev rov - j. št. 11. 1991;
- Rudnik živega srebra Idrija. Rudarski projekt: Črpališče pri j. št. 11 v Antonijevem rovu. 1997;
- GEMING Ljubljana. Rudarski projekt: Sanacija Antonijevega rova v muzeju Rudnika živega srebra Idrija. 2004.