002.63.Idrija

Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Bazoviška 2, 5280 Idrija

Javno

Republika Slovenija

EŠD 4826

Rudnik, Razvoj novih tehnologij in potencialov

Anotnijev rov je eden najstarejših ohranjenih rovov idrijskega rudnika. V njem so rudarili v začetku 16. stoletja. Dolg je skoraj 300 m. Po njem dostopamo do kapelice Sv. trojice, do jaška št. 20 in Atemsovega vpadnika. V prerezu je ovalne oblike in obzidan, prvotno pa je bil podprt z leseno podgradnjo. Tla so obdelana z betonom. V vhodnem rovu ni tirnic.

Leži na nadmorski višini 330 m; dolžina rova od vhoda do jaška št. 20 je 292 m. Presek rova meri: 180 cm (v ožjem delu pa sta preseka 120 in 135 cm).

Kamen, malta, beton.

1500

Rudnik živega srebra Idrija

Anotnijev rov, prvotno imenovan »vhodni rov« oz. »Der Einfahrt Stollen«, so odprli v samih začetkih rudarjenja v Idriji leta 1500. Predstavljal je komunikacijsko pot med zunanjim svetom in podzemljem. V celotni dolžini je izkopan v karbonskem skrilavcu. Glede na majhno količino orudenih plasti na tem nivoju so sledili orudenim skonca plastem v globino. Skrilavec je geomehansko zelo slabo nosilna hribina in zahteva stalno podprtje rovov. Zato so po letu 1766 rov obzidali in obokali z debelimi apnenčevimi bloki in malto. Po tem posegu je uspešno kljuboval vsem pritiskom. V istem času so ga tudi preimenovali v »vhodni rov sv. Antona« (St. Antonij Einfahrt Stollen), po zavetniku rudarjev sv. Antonu Padovanskem.

Objekt se ohranjanja, varuje in prezentira kot pomembna dediščine rudarjenja v Idriji z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Na območju Antonijevega rova je urejena muzejska predstavitev zgodovine rudarjenja, ohranjenih pa je tudi 9 geoloških profilov izrednega pomena. Obenem ima funkcijo prezračevalnega rova in v primeru izrednih dogodkov bežne poti rudarjev in obiskovalcev. V sklopu muzejske prezentacije je predstavljen način rudarjenja v idrijski jami, orodje (špica, šlenger, rejštnga, pek, krutca, trigl) in oprema, ki so jo uporabljali zlasti v začetni fazi rudarjenja. Nazorno je tako prikazan ročen odkop in transport rude, pri čemer pridejo do izraza težavni delovni pogoji idrijskih rudarjev. Predstavljena so tudi različna podporja (jekleno TH, leseno pravokotno, kamnito in betonsko).

2357 Idrija – mesto, št. parcele 1461/3

Ni spremembe

- 1994: muzejska prezentacija;
- 1994: poškodovano kamnito pozidavo rova je bila nadomeščena z jeklenim TH podporjem. Prostor
med TH loki so zapolnili s hrastovimi deskami.
- 2005: nadgradnja muzejske prezentacije;
- 2006–2007: strohnele deske so nadomestili z betonsko oblogo. Zaradi kondenza in posledično blatnih in spolzkih tal, so uredili betonski tlak;
- redno vzdrževanje podporij.

dobro

Izvajanje rednih vzdrževalnih del po programu ZVKDS in CUDHg, vključno z izvajanjem nadzora stanja ter ohranjanjem, varovanjem in prezentacijo dediščine.

- Register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije;
- Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena. Uradni list RS, št. 66/01, 55/02, 16/08;
- ZVKDS Restavratorski center. Konservatorski načrt Idrija - Antonijev rov. Ljubljana, Idrija, 2010;
- Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10 in 23/15);
- Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo. Izhodišča za program celovitega varstva kulturne dediščine in naravnih vrednot, povezanih z idrijskim rudiščem. Idrija, 2010;
- Rudnik živega srebra Idrija. Rudarski projekt: Ureditev dostopa do j. št. 11 - Antonijev rov - j. št. 11. 1991;
- Rudnik živega srebra Idrija. Rudarski projekt: Črpališče pri j. št. 11 v Antonijevem rovu. 1997;
- GEMING Ljubljana. Rudarski projekt: Sanacija Antonijevega rova v muzeju Rudnika živega srebra Idrija. 2004.

Mestni muzej Idrija

Miha Kosmač

2. 3. 2018

Never