002.62.Idrija

Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Bazoviška 2, 5280 Idrija (pritličje, 31 %); Vital d.o.o., Kosovelova 3, 5280 Idrija (preostal del stavbe, 69 %)

Javno

Republika Slovenija (pritličje, 31 %); Zasebno: Vital d.o.o. Idrija (69 %, preostal del stavbe)

EŠD 4826

Rudnik, Razvoj novih tehnologij in potencialov

Zidana enonadstropna stavba z vhodom v rudnik ima zgoraj mansardni prostor. Osrednji prostor v pritličju je visoko obokana veža, ki se nadaljuje v rudniški rov. Vrata v jamo so na zadnji steni stavbe. Levo so garderobe s sanitarijami in trgovinica s spominki, desno pa predavalnica oz. projekcijska soba.

Površina 250 m2 (dolžina 20 m, širina 12,5 m), višina, 12,8 m.

Kamen, opeka, les, omet.

1756‒1977

Rudnik živega srebra Idrija

Šelštev (prvotno lesena) je vhodna stavba skozi katero se je vstopalo v rudnik. Šelštev (iz nemščine »die Gesellstube«) pomeni »tovariška soba«, »prizivnica« ali »zbiralnica«. V prostoru »prizivnici« so se rudarji zbrali pred odhodom na delo. Čuvaj je z vrha Šelštve s »kljukanjem na šino« klical rudarje k delu. Ob štirih zjutraj je poslovodja v prizivnici s poimenskim klicanjem rudarjev preveril njihovo prisotnost in jim iz delovne knjige prebral »berilo« – dnevne delovne obveznosti. Pred odhodom v jamo so rudarji s posebne table imenovane »smrtna ura« vzeli svojo identifikacijsko številko -»markico«, ki so jo po izmeni vrnili, kar je potrdilo njegovo srečno vrnitev iz jame. Leta 1787 je v stavbi pričela delovati bolnišnica, v kateri so skrbeli za poškodovane ali z živim srebrom zastrupljene rudarje. Potem so v stavbi dobili prostore rudniški jamomerci. Konec 19. stoletja so bila v stavbi stanovanja za priseljene rudniške uslužbence. V stavbi je v letu 1890 živel tudi Stanko Bloudek, poklicni letalski in avtomobilski konstruktor, arhitekt in graditelj športnih objektov.

Objekt se ohranja, varuje in prezentira kot pomembna dediščina rudarjenja v Idriji z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Šelštev je ena najstarejših ohranjenih rudniških zgradb, ki skupaj z Ahacijevim trgom tvori zaključeno celoto starega mestnega jedra. V pritličju stavbe so prostori namenjeni muzejski prezentaciji. V tlaku hodnika je vgrajen model, ki prikazuje lego in razvejanost idrijskega rudnika. V nadaljevanju je še vhod v podzemlje. Levo so garderobe s sanitarijami in trgovinica s spominki. Desno je bila nekdaj prizivnica, danes pa predavalnica in projekcijska soba ter hkrati zbirno mesto obiskovalcev pred vstopom v jamo. Prvo nadstropju je namenjeno gostinski dejavnosti, drugo pa skupaj z mansardo prenočiščem.

2357 Idrija – mesto, št. parcele 1460 (št. stavbe 664).

Ni spremembe

- 1993–1994: narejena statična sanacija, drenaža in hidroizolacija stavbe ter fasada. Zamenjano ostrešje in kritina. V notranjosti je rekonstruirana prizivnica.
- 1994: muzejska prezentacija;
- 2014: nadgradnja muzejske prezentacije.

dobro

Izvajanje rednih vzdrževalnih del v skladu s smernicami ZVKDS, vključno z izvajanjem nadzora stanja ter ohranjanjem, varovanjem in prezentacijo dediščine.

- Register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije;
- Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena. Uradni list RS, št. 66/01, 55/02, 16/08;
- ZVKDS Restavratorski center. Konservatorski načrt Idrija - Antonijev rov. Ljubljana, Idrija, 2010.
- Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10 in 23/15);
- Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo. Izhodišča za program celovitega varstva kulturne dediščine in naravnih vrednot, povezanih z idrijskim rudiščem. Idrija, 2010.

Mestni muzej Idrija

Miha Kosmač

2. 3. 2018

Never