002.61.Idrija

Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Bazoviška 2, 5280 Idrija

Javno

Republika Slovenija

EŠD 4826

Rudnik, Razvoj novih tehnologij in potencialov

Muzejska prezentacija Antonijev rov obsega: Šelštev – vhodno zgradbo v rudnik, rov v dolžini 300 m imenovan Antonijev rov – eden najstarejših ohranjenih in še vedno odprtih vhodov v rudnik na svetu, podzemno kapelo Sv. trojice, Attemsov vpadnik, etaži I/20 in I/17 odkopnega polja Kropáč. Celotno območje je urejeno z elementi ohranjene kulturne dediščine. Na območju Antonijeva rova se nahaja tudi 8 geoloških profilov izrednega pomena (od skupno 14).

Obsega 1300 metrov jamskih poti v treh nivojih. Najnižja točka je 96 m pod površjem oziroma 22 m pod nivojem vhodnega rova.

Kamnina, les, jeklo, beton.

1500

Rudnik živega srebra Idrija

V pionirskem obdobju rudarjenja so leta 1500 izkopali prvi rudniški rov imenovan Vhodni rov, kasneje Antonijev rov. Po njem so rudarji skoraj 500 let odhajali na delo v jamo in se vračali iz nje. Ob koncu 300 m dolgega rova so sredi 18. stoletja postavili kapelo Sv. trojice. Od tod vodi v jamo Attemsov vpadnik. Pred vstopom v rov so v 18. stoletju zgradili vhodno stavbo – Šelštev. Del rova je bil zasut konec 60. let 20. stoletja. Na nivoju etaž I/17 in I/20, v rudnem telesu Kropáč-Ziljska, so do leta 1977 kopali bogato sedimentno cinabaritno rudo s samorodnim živim srebrom. Prvotno so vsa dela opravljali ročno s preprostim orodjem (špica, šlenger, rejštnga, krutca, pek, trigl), v drugi polovici 19. stoletja pa se je pričelo uvajati strojno vrtanje. Med drugo svetovno vojno je bilo v njem začasno zaklonišče za prebivalce.

Antonijev rov se ohranja, varuje in prezentira kot pomembna dediščina rudarjenja v Idriji z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Muzejska prezentacija Antonijevega rova prikazuje delo rudarjev v podzemlju, uporabo rudarskega orodja in načine okopavanja skozi stoletja ter tipične elemente jame – jaške, rove, vpadnike ter različne oblike podgradenj. Na lokaciji so ohranjene in prezentirane naravne znamenitosti – 8 geoloških profilov idrijskega rudišča, med drugim cinabaritno orudenje in samorodno živego srebro. Nekateri izmed njih so izrednega znanstvenega pomena. Antonijev rov danes služi tudi za prezračevanje pretežnega dela jame in kot bežna pot za rudarje in obiskovalce v primeru izrednih dogodkov. Sipka Kavčič povezuje etažo I/17 z nižje ležečim I. obzorjem. Od tu pa je nezaliti del jame z rovi in slepimi jaški dostopen do III. obzorja jaška Frančiške (Borba).

2357 Idrija – mesto, št. parcele 1461/3

2357 Idrija – mesto, št. parcele 1460, 1461/3 (vključno z pripadajočimi jamskimi potmi v treh nivojih), 1461/4.

Pomembnejše obnovitve in ureditve:
- 1990/93: izpraznitev in obnovitev Antonijevega rova med Šelštvijo in j. št. 11 (1991/93) in ureditev pohodne poti (1993/94);
- 1993/94: izpraznitev in obnova podzemne kapele Sv. trojice in Attemsovega vpadnika;
‐ 1994: ureditev dela rudnika na nivoju Antonijevega rova, etaže I/17 in etaže I/20;
- 1995: s prebojem med s. j. Kavčič in Attemsovim vpadnikom (cca. 50 m) na etaži I/17 je bila izdelana krožna povezava z višinsko razliko 22 m;
- 1994: muzejska prezentacija;
- 2005/06: sanacija vhodnega dela Antonijevega rova v dolžini 63 m
- 2014: nadgradnja muzejske prezentacije.

dobro

Izvajanje rednih vzdrževalnih del v skladu s smernicami ZVKDS, vključno z izvajanjem nadzora stanja ter ohranjanjem, varovanjem in prezentacijo dediščine.

- Register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije;
- Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena. Uradni list RS, št. 66/01, 55/02, 16/08;
- Dolgoročni program postopnega, popolnega in trajnega zapiranja Rudnika živega srebra Idrija, 1988;
- Dopolnitvi dolgoročnega programa preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija za obdobje 1996–2006, Vlada RS, 26.10.1995.
- Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10 in 23/15);
- Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo. Izhodišča za program celovitega varstva kulturne dediščine in naravnih vrednot, povezanih z idrijskim rudiščem. Idrija, 2010;
- ZVKDS Restavratorski center. Konservatorski načrt Idrija - Antonijev rov. Ljubljana, Idrija, 2010;
- Pišljar, Klemenčič. Idejna ureditev in stalne postavitve v Antonijevem rovu. 1993.

Mestni muzej Idrija

Miha Kosmač

2. 3. 2018

Never