Geološka zbirka Mestnega muzeja Idrija obsega 2909 primerkov. Vsebinsko jo lahko razdelimo na kamnine in fosile idrijsko-cerkljanskega ozemlja, splošno mineraloško zbirko in živosrebrove rude idrijskega rudišča. Del opisane zbirke je tudi geološka zbirka rudniškega upravitelja in geologa Marka Vincenca Lipolda. Med živosrebrovimi rudami zbirka vsebuje značilne zelo bogate (jeklenka, jetrenka, opekovka in koralna), različne bogate rude, redke vzorce karoli rude in različne siromašne rude s cinabaritnimi oprhi imenovane ’bašperg’. Nekaj je tudi primerkov, ki so orudeni s samorodnim živim srebrom v obliki kapljic živega srebra. Zajeti primerki so po večini nepravilne, ovalne, ploščate in podolgovate oblike ter so različnih značilnih barvnih odtenkov. Opisani primerki so redko enotne sestave, v njih se kvaliteta orudenja spreminja. Za potrebe predstavitve so nekateri kosi prerezani in polirani.
Mere
2909 primerkov različnih dimenzij
Materiali
Cinabaritne rude, kamnine, minerali, fosili (školjke, polži, ramenonožci, ostanki rastlin).
Datacija
Vzorci kamnin so iz karbonskega, permskega obdobja ter spodnjega in srednjega triasa (skit, anizij, ladinij). Minerali in cinabaritne rude so iz obdobja srednjetriasne tektonske faze, ki se je odvijala od srednjega anizija do konca ladiniju (od 242 do 238 milijoni leti). Muzejska zbirka: 1953‒.
Avtor / Proizvajalec
/
Slikovne priloge
Prvotna raba
Prvi podatki o manjših zbirkah idrijskih mineralov in rud v lasti rudniških uslužbencev segajo v 18. stoletje. Pomemben mejnik je, po letu 1867, postavil upravitelj idrijskega rudnika Marko Vincenc Lipold. Pozneje so primerke idrijskih rud, kamnin, mineralov in fosilov zbirali in o njih pisali dunajski mineralogi, geologi in rudarji. Po zaslugi Ivana Mlakarja in Ivana Gantarja ter ob podpori ravnatelja muzeja Srečka Logarja, so leta 1956, v grajskih prostorih Mestnega muzeja Idrija, odprli obsežno stratigrafsko-litološko in paleontološko ter bogato zbirko živosrebrovih rud. Pri postavljanju te zbirke so bila že upoštevane rezultati Mlakarjevih kartiranj idrijskega rudišča in širše okolice. Zbirka se je tekom let vseskozi dopolnjevala. V začetku 90. let 20. stoletja je bila postavljena v prenovljene prostore Mestnega muzeja Idrija.
Sedanja raba
Geološka zbirka Mestnega muzeja Idrija se ohranja, varuje in predstavlja kot pomembna naravna dediščina, z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Zbirka je dokaz 160 letnega načrtnega raziskovanja rudišča in posredno tudi petsto letnega rudarjenja. Zaokroža spoznanja več generacij geologov o nastanku in razvoju idrijskega rudišča, ki je mnogim raziskovalcem pomenil poseben izziv. Predstavlja svojstven »arhiv« zemlje, saj so bile vse razstavljene kamnine izkopane v idrijskem rudišču in shranjene. Nad 700 primerkov je na ogled obiskovalcem v okviru stalne muzejske razstave. Vsebinsko je razdeljena na: kamnine in fosile idrijskega ozemlja, rudno, mineraloško in Lipoldovo zbirko. Rudna zbirka v osrednjem prostoru predstavlja srednjetriasno zgradbo in nastanek idrijskega rudišča, zelo bogate, bogate in siromašne primerke živosrebrovih rud in rudiščne minerale. Primerki nekaterih redkih cinabaritnih rud (karoli ruda) in edinstvenih sedimentnih rud – dajejo tej zbirki širši mednarodni pomen.
Prvotna lokacija
Idrijsko rudišče, idrijsko-cerkljansko ozemlje
Sedanja lokacija
Mestni muzej Idrija, grad Gewerkenegg (razstavni prostor 2 in 3); Mestni muzej Idrija, Depo Prelovčeva 2.
STANJE OHRANJENOSTI
Zgodovina opravljenih posegov
Zbirka se vseskozi dopolnjuje. Vsi primerki so primerno ohranjeni. Dodatni posegi zato niso potrebni. Varovanje v prostoru je urejeno.
Sedanje stanje
dobro
Potrebni ukrepi
Redno obdobno vzdrževanje.
Dokumentacija
Naslov / zbirka / povezave itd., kjer so dostopne podrobnejše informacije