002.34.Idrija

Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Bazoviška 2, 5280 Idrija

Javno

Republika Slovenija

št. 2 (47)

Rudišče

Epigenetsko orudenje v RT Grübler je vezano na rudonosni Grüblerjev prelom. Orudenje se pojavlja v obliki zapolnitev odprtega preloma in razpok v obprelomni con, nadomeščanja kamnin, impregnacij, mineralnih skorij in različno močnih oprhov. Orudenje se nahaja v grödenskem peščenjaku (3 vzorci) in spodnjeskitskem dolomitu (6 vzorcev). Na enem kosu jeklenke opazujemo prevleko idrialita. Grüblerjev prelom je bil zadnji od večjih rudonosnih prelomov, ki so jih odkopavali v idrijskem rudišču.

Spodnjeskitski plasti, grödenski peščenjaki.

Ladinij-langobard

/

Prelom Grübler je eden najmočnejših srednjetriasnih rudonosnih prelomov v spodnjem delu idrijskega rudišča. Našli so ga med XI. in XIV. obzorjem. Potekal je na dolžini okrog 120 metrov in segal do 70 metrov v višino. Ob prelomu Grübler sta v kontaktu kremenov grödenski peščenjak in konglomerat, gradil je severovzhodno stran preloma in spodnjeskitski peščeno-sljudnati dolomit z druge strani. Prelom Grübler je nastal v srednjem triasu kot eden izmed strukturnih prelomov v tektonskem jarku. V rudonosni fazi so po njem pritekale hidrotermalne raztopine, ki so s cinabaritom bolj ali manj intenzivno prepojile širšo prelomno cono. Orudenje v slabo prepustnih grödenskih kamninah je bilo ozko in slabše kvalitete, v prepustnejših skitskih dolomitih pa bistveno širše. V skitskih kamninah je prišlo do nadomeščanja dolomita, zapolnjevanja prelomnih razpok in nastanka oprhov. Bogata ruda tipa opekovka je zapolnjevala odprto glavno prelomno cono. V kasnejših tektonskih fazah je bilo rudno telo Grübler tektonsko močno pretrto.

Primerki iz RT Grübler (skupaj 11) se ohranjajo, varujejo in prezentirajo kot pomembna naravna dediščina idrijskega rudišča, z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Predstavljajo svojstven »arhiv« zemlje, saj so bili primerki odkopani v idrijskem rudišču in shranjen. So del tematske zbirke »rudnih teles idrijskega rudišča« v okviru Rudniške geološke zbirke. Ta je razstavljena v upravnih prostorih CUDHg, v sklopu jaška Frančiška. Opisan primeki so na ogled v vitrini. Lahko se uporablja za občasne razstave in druge oblike promocije dediščine živega srebra.

Idrijsko rudišče, RT Grübler.

CUDHg (Rudniška geološka zbirka), Bazoviška 2, 5280 Idrija

Vzorci so primerno ohranjeni. Dodatni posegi niso potrebni. Varovanje v prostoru je urejeno.

dobro

Redno obdobno vzdrževanje.

- Inventarna knjiga CUDHg;
- Čadež, Franc. Najmlajše diskordantne sedimentne kamenine na karbonskih plasteh v Idriji. Geologija, 23/2, 1980, str. 163‒172;
- Čar, Jože, Placer, Ladislav. Srednjetriadna zgradba idrijskega ozemlja. Geologija, 20, 1977, str. 141–166;
- Čar, Jože. Razvoj srednjetriasnih sedimentov v idrijskem rudišču : doktorska disertacija. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, 1985;
- Čar, Jože. Kotna tektonsko-erozijska diskordanca v rudiščnem delu idrijske srednjetriasne tektonske zgradbe. Geologija, 31‒32, 1988/89, str. 267‒284;
- Čar, Jože. Rudniška geološka zbirka: Seznam in opis vzorcev. Rudnik živega srebra Idrija, 2003, str. 1–122, [gradivo se hrani v arhivu CUDHg];
- Čar, Jože. Ladinijske plasti skonca idrijskega rudišča (Z Slovenija). Geologija, 56/2, 2013, str. 151–174;
- Drovenik, Matija, Dolenec, Tadej, Režun, Bojan, Pezdič, Jože. O živosrebrovi rudi iz rudnega telesa Grübler v Idriji. Geologija, 33, 1990, str. 397‒446;
- Drovenik, Matija, Mlakar, Ivan. Strukturne in genetske posebnosti idrijskega rudišča. Geologija, 14, 1971, str. 67‒126.

Mestni muzej Idrija

Miha Kosmač

1. 3. 2018

Never