002.22.Idrija

Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Bazoviška 2, 5280 Idrija

Javno

Republika Slovenija

368 M–16, (vzorci od M–16/1 do M–16/7)

Rudišče

Na sivi prikamnini so do šest cm dolgi beli vlaknati kristali epsomita. Vzorec je zelo krhek in drobljiv.

Dolžina 14 cm, širina 11 cm, višina 7 cm.

Mineral epsomit

Podatek o času nastanka ni znan

/

Epsomit (MgSO4•7H2O), je zelo pogost in značilen sekundarni mineral idrijskega rudišča. Prvi ga je že leta 1761 opisal J.A. Scopoli. Raste iz razpok na stenah opuščenih jamskih rovov, kjer potekata oksidacija železovih sulfidov in raztapljanje magnezija v višjeležečem dolomitu (proces dedolomitizacije). Izvor sulfatov je tudi sadra, ki jo najdemo v več horizontih v rudišču. Epsomit najdemo najpogosteje v obliki vlaknatih kristalov ter sig in kapnikov. Njegova trdota je med 2 in 2,5, gostota pa med 1,7 in 1,8 g/cm3. Epsomit je različno bele barve. Redkeje je prozoren ali celo srebrnkast. Vlaknata oblika epsomita ima svilnati sijaj. Zraste v dolžino nekaj centimetrov, najdaljši pa so merili tudi do dva metra. Najlepše vlaknate kristale so rudarji poimenovali “perkmandelčeva brada”.

Vzorec epsomita se ohranja, varuje in prezentira kot pomembna naravna dediščina idrijskega rudišča, z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. Predstavlja svojstven »arhiv« zemlje, saj je bil primerek odkopan v idrijskem rudišču in shranjen. Je del tematske zbirke mineralov idrijskega rudišča« Rudniške geološke zbirke, razstavljene v upravnih prostorih CUDHg v sklopu jaška Frančiška.

V vseh delih idrijskega rudišča, največ pa v zgornji in srednji jami (od II. do IX. obzorja). Največje in najlepše epsomitne tvorbe so našli na IV., VI., VII. In IX. obzorju idrijskega rudnika.

CUDHg (Rudniška geološka zbirka), Bazoviška 2, 5280 Idrija

Vzorec je primerno ohranjen. Dodatni posegi niso potrebni. Varovanje v prostoru je urejeno.

dobro

Redno obdobno vzdrževanje.

- Inventarna knjiga CUDHg;
- Čar, Jože. Rudniška geološka zbirka: Seznam in opis vzorcev. Rudnik živega srebra Idrija, 2003, str. 1‒122, [gradivo se hrani v arhivu CUDHg];
- Vidrih, Renato, Mikuž, Vasja, Peljhan, Martina, Klemenčič, Tomaž. Minerali idrijskega rudišča. Proteus, 57/7, 1995, str. 269‒276;
- Vidrih, Renato, Mikuž, Vasja. Minerali na Slovenskem. Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 1995;
- Rečnik, Aleksander. Minerali živosrebrovega rudišča. Ljubljana : Institut "Jožef Stefan"; [Salzhemmendorf] : Bode, 2012.

Mestni muzej Idrija

Miha Kosmač

28. 2. 2018

Never