Ime predmeta 1
EPIGENETSKO ORUDENJE V PLASTEH SKONCA
Ime predmeta 2
/
ID številka / EŠD
002.4.Idrija
Upravljavec
Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Bazoviška 2, 5280 Idrija
Lastništvo
Javno
Lastnik
Republika Slovenija
ID številka / EŠD
Geološki profil 5, del 4644 Idrijsko rudišče
Klasifikacija dediščine
Rudišče

Opis

Kratek opis
V vpadniku I/20 – I/19 OP Kropáč je na levem in desnem boku viden normalen, postopen prehod med plastmi skonca in tufiti. Kot je značilno za celotno zgornjo jamo ležijo plasti v obrnjeni legi (inverzno), zato ležijo črne plasti skonca zgoraj, mlajši tufiti pa spodaj. V najvišjem delu preseku (inverzna lega) opazujemo močno bituminozni drobnozrnati peščenjak plasti skonca. Peščenjak je plastnat, v njem ležijo tudi redke leče pirita v velikosti največ 2 x 5 cm. V spodnjem delu profila prehaja (navzgor) peščenjak v meljevce in glinavce. Skonca plasti so bogato orudene s kapljicami živega srebra in oprhi cinabarita.
Mere
Presek rova cca 1 x 1 m.
Materiali
Skonca plasti, tufiti
Datacija
Pred približno 238 milijoni let v srednjetriasni tektonski fazi, v ladiniju.
Avtor / Proizvajalec
/
Slikovne priloge
Prvotna raba
Plasti skonca so nedvomno najpomembnejše kamnine idrijskega rudišča. Bile so izjemno bogato orudene. Od skupno 107.829 ton pridobljenega živega srebra, je bilo iz plasti skonca pridobljeno okrog 30.000 do 40.000 ton Hg oziroma 30 do 40% vsega živega srebra v Idriji. Plasti skonca sestavljajo različne kamnine. Prevladujejo glinavci, meljevci in peščenjaki. Ker so se kamnine nastajale v močvirskem okolju so bogate z različnimi organskimi ostanki in zato skoraj črne. Sočasno z naštetimi kamninami so se odsedale tudi zelo bogate cinabaritne sedimentne rude (singenetsko orudenje), ki so bile kasneje še dodatno prepojene s cinabaritom in samorodnim živim srebrom (epigenetsko orudenje). Njihovo odlaganje je bilo ostro prekinjeno z velikimi nanosi vulkanskega pepela.
Sedanja raba
Idrijsko rudišče in Antonijev rov sta leta 2004 pridobila status geološke naravne vrednote državnega pomena. Na območju Antonijevega rova je evidentiranih osem geoloških profilov izrednega pomena, ki predstavljajo pomemben del evropske naravoslovne dediščine. V teh geoloških profilih so ohranjeni razvojni elementi, ki so sodelovali pri nastanku in oblikovanju živosrebrovega rudišča, pa tudi številni tektonski dogodki, ki so preoblikovali prvotno srednjetriasno rudiščno zgradbo v današnje stanja. Geološki profili so na ogled obiskovalcem Antonijevega rova, študentom geologije in strokovnim skupinam. Plasti skonca so imele zaradi bogastva posebno pomembno mesto v idrijski zgodovini rudarjenja. To je edina lokacija v odprtem delu jame, kjer vidimo orudene plasti skonca v primarnem strukturnem položaju.
Prvotna lokacija
Idrijsko rudišče, Vpadnik I/20 – I/19 OP Kropáč
Sedanja lokacija
Turistični rudnik Antonijev rov (zgornja jamska zgradba, južni rudiščni blok, vpadnik I/20 – I/19 OP Kropáč), Kosovelova 3, 5280 Idrija

STANJE OHRANJENOSTI

Zgodovina opravljenih posegov
/
Sedanje stanje
dobro
Potrebni ukrepi
Izvajanje rednih vzdrževalnih del po programu, vključno z izvajanjem nadzora stanja ter ohranjanjem, varovanjem in prezentacijo dediščine.

Dokumentacija

Naslov / zbirka / povezave itd., kjer so dostopne podrobnejše informacije
- Uradni list RS, št. 111/2004, z dne 14.10.2004 4623. Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot, str. 13173–13175; https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/51517. Glej: Priloga 1: Seznam naravnih vrednot in njihova razvrstitev na vrednote državnega in lokalnega pomena;
- Čar, Jože. Opis najpomembnejših geoloških profilov v odprtem delu idrijske jame. Tipkopis, 9 strani, 4 priloge, 35 fotografij s komentarjem in 6 jamskih kart. CUDHg, Idrija, 2017.
Izpolnjevalec
Mestni muzej Idrija
Izpolnjeval je
Miha Kosmač
Datum objave
27. 2. 2018
Datum urejanja
Never