002.3.Idrija

Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Bazoviška 2, 5280 Idrija

Javno

Republika Slovenija

Geološki profil 1, del 4644 Idrijsko rudišče

Rudišče

Na nivoju Antonijevega rova, približno 120 metrov od vhoda, je vidna srednjetriasna erozijska vrzel, stik med karbonskim skrilavcem in ladinijskim konglomeratom. Plasti imajo inverzno (obrnjeno) lego, kar velja za celotno zgornjo zgradbo idrijskega rudišča. Zaradi inverzne lege leži zgoraj temno sivi do črni karbonski skrilavec, diskordantno nad njim (spodaj) pa cca. 15 cm ladinijskega dolomitnega konglomerata. Mestoma so na profilu lepo vidni dolomitni prodniki. Konglomerat prekrivajo (zaradi inverzne lege spodaj) mlajši tufiti.

Presek rova je cca 2 x 2 m.

Skrilavec, dolomitni konglomerat, tufiti

Pred približno 238 milijoni let v srednjetriasni tektonski fazi, ki se je odvijala v srednjem in zgornjem aniziju ter ladiniju.

/

Pri nastanku rudišča sta sodelovali dve močni tektonski fazi. Stik med karbonskim skrilavcem in konglomeratom je erozijska vrzel, ki je posledica prvega in drugega erozijskega obdobja. V prvi fazi je bilo odstranjeno najmanj 750 m anizijskih, skitskih, permskih in delno karbonske kamnine, v drugi fazi pa še vsaj 50 m kamnin. Iz erozijsko odstranjenih kamnin so nastale različne breče in konglomerati. Ko se je odložil konglomerat ga je takoj prekril vulkanski pepel. Kamnini po starosti sledijo ena drugi, zato je stik med tufitom in dolomitnim konglomeratom običajen, normalen.

Idrijsko rudišče in Antonijev rov sta leta 2004 pridobila status geološke naravne vrednote državnega pomena. Na območju Antonijevega rova je evidentiranih osem geoloških profilov izrednega pomena, ki predstavljajo pomemben del evropske naravoslovne dediščine. V teh geoloških profilih so ohranjeni razvojni elementi, ki so sodelovali pri nastanku in oblikovanju živosrebrovega rudišča. Obenem pa tudi številni tektonski dogodki, ki so preoblikovali prvotno srednjetriasno rudiščno zgradbo v današnje stanja. Geološki profili so na ogled obiskovalcem Antonijevega rova, študentom geologije in strokovnim skupinam. V opisanem profilu je odprt erozijski stik med karbonskimi skrilavci in ladinijskim konglomeratom, ki je rezultat obeh erozijskih srednjetriasnih obdobij. To je redko videni geološki fenomen.

Idrijsko rudišče, Antonijev rov

Turistični rudnik Antonijev rov (zgornja jamska zgradba, južni rudiščni blok na nivoju Antonijevega rova, 120 m od vhoda), Kosovelova 3, 5280 Idrija

/

dobro

Izvajanje rednih vzdrževalnih del po programu, vključno z izvajanjem nadzora stanja ter ohranjanjem, varovanjem in prezentacijo dediščine.

- Uradni list RS, št. 111/2004, z dne 14.10.2004 4623. Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot, str. 13173–13175; https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/51517. Glej: Priloga 1: Seznam naravnih vrednot in njihova razvrstitev na vrednote državnega in lokalnega pomena;
- Čar, Jože. Opis najpomembnejših geoloških profilov v odprtem delu idrijske jame. Tipkopis, 9 strani, 4 priloge, 35 fotografij s komentarjem in 6 jamskih kart. CUDHg, Idrija, 2017.

Mestni muzej Idrija

Miha Kosmač

27. 2. 2018

Never