002.2.Idrija

Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Bazoviška 2, 5280 Idrija

Javno

Republika Slovenija

4455 Antonijev rov

Rudišče

Območje naravne vrednote Antonijev rov obsega nivo vhodnega rova imenovanega Antonijev rov ter 20. in 17. etažo odkopnega polja (OP) Kropáč. Antonijev rov se nahaja v najvišjem delu rudišča, za katerega je značilna inverzna lega plasti, ki so posledica tektonskega preoblikovanja rudišča. Zgoraj ležijo najstarejše karbonske kamnine, navzdol sledijo mlajše skonca plasti in končno najmlajši piroklastiti. Na 20. in 17. etaži OP Kropáč lahko opazujemo epigenetsko orudenje s cinabaritom in samorodnim živim srebrom ter singenetsko cinabaritno mineralizacijo v obliki sedimentnih rud. Na območju Antonijevega rova je evidentiranih tudi osem geoloških profilov izrednega pomena.

Obsega 1200 metrov jamskih poti v treh nivojih. Najnižja točka je 96 m pod površjem oziroma 22 m pod nivojem vhodnega rova.

Samorodno živo srebro ter singenetsko in epigenetsko cinabaritno orudenje

Pred približno 238 milijoni let v srednjetriasni tektonski fazi, ki se je odvijala v obdobju od srednjega anizija do zgornjega ladinija.

/

Na tem delu idrijskega rudišča je gospodarski subjekt Rudnik živega srebra Idrija izoblikoval podzemni sistem za izkoriščanje živosrebrovih rud, ki je trajalo skoraj 500 let. Del idrijskega rudišča, ki ga opazujemo v Antonijevem rovu, na 20. in 17. etaži ter vmesnem vpadniku, je del nekdanjega skrajno severnega dela severnega karbonskega praga v idrijskem srednjetriasnem tektonskem jarku. Ob dovodnih prelomih so v karbonskih kamninah nastajale bogate epigenetske impregnacije s samorodnim živim srebrom in cinabaritom. Velik del hidrotermalnih raztopin pa se je stekal v takratno močvirje, kjer so se odlagale za idrijsko rudišče značilne močvirske plasti skonca in bogate sedimentne rude. Sočasno z usedanjem skonca plasti so nastajale tudi bogate singenetske plastnate rude, ki so bile kasneje še dodatno prepojene z epigenetskim cinabaritom in samorodnim živim srebrom.

Območje naravne vrednote Antonijev rov se ohranja, varuje in prezentira kot pomembna naravna dediščina z izjemnimi univerzalnimi vrednotami. To območje je zavarovano v kulturni spomenik državnega pomena (od leta 2001), v sklopu muzejsko urejenega dela rudnika Antonijev rov. Od leta 2004 ima status geološke naravne vrednote državnega pomena. Znotraj naravne vrednote Antonijev rov je ovrednotenih 8 geoloških profilov. Na tem območju so bile ekonomske količine cinabaritnega orudenja v glavnem odkopane, vendar lahko še vedno opazujem količinsko majhna orudenja singenetskega in epigenetskega nastanka. Sedimentne cinabaritne rude v plasteh skonca in tufitih opazujemo pri vpadniku I/20 – I/19 na 20. etaži odkopnega polja (OP) Kropáč. Epigenetsko živosrebrovo orudenje v karbonskih kamninah najdemo na 20. etaži OP Kropáč ter levem boku rova proti Attemsovemu vpadniku na 17. etaži OP Kropáč. V vpadniku I/20–I/19 OP Kropáč je na levem in desnem boku skonca plasti tudi epigenetsko orudenje s kapljicami živega srebra in oprhi cinabarita.

Vhod v Antonijev rov, se nahaja na južnem obrobju mesta Idrija na koti 330 metrov. Rov poteka proti jugu pod mestnim predelom Pront in se nadaljuje proti vzhodu pod Smukovim gričem. Pod Antonijevim rovom se nahajajo tudi etaže I/20 (316m n.v.) in I/17 (308 m n.v.) OP Kropáč.

Ni spremembe

/

dobro

Izvajanje rednih vzdrževalnih del po programu, vključno z izvajanjem nadzora stanja ter ohranjanjem, varovanjem in predstavitev dediščine.

Uradni list RS, št. 111/2004, z dne 14.10.2004 4623. Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot, str. 13173–13175; https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/51517. Glej: Priloga 1: Seznam naravnih vrednot in njihova razvrstitev na vrednote državnega in lokalnega pomena.

Mestni muzej Idrija

Miha Kosmač

Miha Kosmač

27. 2. 2018

Never